Home

 

(26. november 2011 – 25. november 2012)

V jubilejnem letu prebiramo Slomškove drobtinice !

                                                                                     Z  vami  in  za  vas!

 

 

16. oktober 2012

Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Vsak ima zase vajeti v rokah za dobro ali za gorje. Modro samega sebe vladati je za človeka prva in najvažnejša umetnost.

15. oktober 2012

Ves svet je lepo, bogato polje, na katerem lahko vsi za dolgo večnost žanjemo. Vsak stan je božja njiva, ki jo je Bog človeku v obdelovanje dal. Dobra dela pa so tisto snopje, ki ga bomo nekoč ponesli v večnost za plačilo.

14. oktober 2012

Koliko ljudi si – bolj kakor je treba – beli glavo za časno premoženje, ki ga danes dobimo, jutri pa lahko spet zgubimo. Koliko ljudi ne more spati od samih skrbi! Ali Bog je dal, Bog bo vzel in bo spet dal, v božjih rokah je vse.

13. oktober 2012

Mnogoteri božji darovi so ljudem razdeljeni! Nekdo ima krepko telo za delo, drugi je prebrisane glave, marsikdo ima obilno premoženje …. . Veliko jih je, ki nimajo vsega, česar potrebujejo, vsi pa imajo vsega dovolj. Bog ni nikomur zato darov dal, da bi jih sam posedoval, ampak, da bi drugim pomagal in bi vsi ljudji bili srečni.

12. oktober 2012

Vse na svetu se hitro spremeni, rod za rodom izgine, lepota in dobrota. Ljudje smo nestanovitni, danes sklenemo sveto živeti, jutri spet s hudobnim svetom potegnemo. Kako minljivo je vse! Samo Bog se ne spremeni, Bog je zmeraj isti.

11. oktober 2012

V malem bodimo zvesti, da bomo mogli biti v velikem! Pogosto majhna reč veliko velja. Če se en droben kamenčič iz zida loči, sčasoma ves stolp pade. Česar se človek majhen privadi, bo tudi velik znal.

10. oktober 2012

Varujmo se vsega hudega, naj se nam še tako nepomembno zdi! Tudi pesek ob morju je droban, če pa čolnič napolniš z njim, bo potonil.

09. oktober 2012

Prizadevajmo si vse, še tako majhno, zvesto storiti, če hočemo na bolje priti. Le kdor je v malem zvest, se mu bo veliko izročilo.

08. oktober 2012

Najvećje sreča je, da živim v veri, ki nas uči Boga prav spoznavati in mu služiti, naš namen srečno doseči.

07. oktober 2012

Največja nesreča na svetu je ta, da ljudje premalo spoznajo, koliko dobrega imajo. Le kadar že več nimajo, šele čutijo, kaj so imeli.

06. oktober 2012

Koliko smo že dobrega prejeli? Vsako jutro, vsak večer, vsak košček kruha, vsak požirek vode je božji dar! Ne spoznamo, da nismo lastniki svojega zdravja, svojega premoženja, ne preračunamo, kolikšno izgubo imamo, kadar božje darove zapravljamo, le za časno skrbimo, na večno pozabimo.

05. oktober 2012

Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil.  Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil.

04. oktober 2012

Kdor hoče v zakonu z Bogom živeti, se mora varovati: ljubosumnosti, nezvestobe, hude jeze, lakomnosti, zapravljivosti.

03. oktober 2012

Zakon je lahko sreča ali največja nesreča. Nesrečnih zakonov najdemo preveč, srečnih pa premalo. Srečni zakoni so tisti, ki se pošteno z Bogom sklenejo, ki se pravično z Bogom imajo.

02. oktober 2012

Pravo zakonsko srečo prinaša: pobožnost – ako Boga ne pozabita, ju tudi Bog ne bo zapustil; razumevanje – o vsem se pogovoriti, skupaj skleniti in storiti;  varčnost – v dobrih letinah prihraniti za dneve potrebe; zakonska ljubezen in potrpežljivost drug z drugim.

01. oktober 2012

Kdor hoče v srečen zakon priti, se ne sme po denarju ne po lepoti ženiti, temveč si mora pridno, bogoboječo tovarišico poiskati, si izvoliti pametnega, pravičnega tovariša. Najboljša jutrnja je pošteno srce, modra glava pa dela vajene roke.

30. september 2012

Iz dobre šole rastejo boljši časi, iz slabe pa slabši. Časi so taki, kakršni so ljudje. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih otrok.

29. september 2012

Žal, da se v naših šolah vse preveč le na razvijanje uma meri, premalo pa na blaženje srca. Šola, ki se edino s poučevanjem peča, je polovičarska. Mnogo bolj važno delo je vzgoja, ki se nikoli ne sme ločiti od pouka.

28. september 2012

Gršijo vsi tisti šolski postavodajalci, starši in učitelji, ki hočejo šole le posvetne imeti, šolsko mladino predvsem pa minljivi svet izšolati, ne pa tudi za večnost.

27. september 2012

Samo z znanostmi preobložen um dela mrzle razumnike. Toda razum zanemarjati in samo čustvo srca gojiti, vodi do sanjarstva.

26. september 2012

Je v mladih letih setev, bo v starih dobra žetev. Če pridni bodemo, nam nikdar žal ne bo. V mladosti kdor praznuje, na stare dni zdihuje, lenuha brat je glad in potepuha tat.

25. september 2012

Kar je oče dobrega od svojih dedov prejel, mora svojemu sinu zapustiti. Kar se je mati od svoje matere hvalevrednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila.

24. september 2012

Kar na svetu človek seje, to bo tam po smrti žel, kar je dobrega pripravil, bo veselo s seboj vzel. Vse veselje zdaj minilo, časno vse ga zapustilo, samo dobra dela so, ki ga v večnost spremljajo.

23. september 2012

Učiteljski stan je težaven stan. Kdor ga prav spozna, njegovo ceno visoko spoštuje. Učitelj v tihem, neznanem kraju skrbi za boljše ljudi in boljše čase. Najsi ga svet ne spozna in slabo plačuje, v knjigi večnega življenja se sveti njegovo ime.

22. september 2012

Učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost dovršil, če je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil. Kaj pomaga, če je glava prebrisana, srce pa hudobno in robato. Branje in pisanje je le lupina, jedro pa krščanska omika in žlahtno srce.

21. september 2012

Novim šolskim prerokom je znanje glavna stvar, verske vaje pa samo pritiklina. Toda ne pomislijo, da je znanstvena omika brez pobožnosti za vsako ljudstvo samo olišpan grob njegovega blagostanja.

20. september 2012

Izobrazba ljudstva brez resnične krščanske vere je ravna steza k najhujšemu podivjanju, kakor nam zgodbe današnjih dni tako grozovito  izpričujejo.

19. september 2012

Če že sedanjemu človeku ni več zdravila, naj vsaj prihodnji zarod spozna, kar mu je k stanovitnemu blagru. Dobro poučeni in lepo vzgojeni otroci so nadepolno cvetje boljših časov.

18. september 2012

Časi bodo samo še hujši, dokler se ljudje ne poboljšajo. Napačna vzgoja je slabih časov mati. Slaba vzgoja je strašna jama, ki si jo sami kopljemo.

17. september 2012

Učite svoje otroke gladko ubogati. Le v mlinu se dvakrat pove! Tudi Jezus je bil pokoren svojim staršem. Bog nas varuj slabo vzgojenih otrok! Oni so največja nesreča.

16. september 2012

Kako slabo ravnajo starši, ki svoje otroke mehkužijo, jim vse po vrsti pustijo, glavo s prevzetnimi mislimi napolnijo, čez svoje otroke nikoli kaj hudega slišati ne marajo, od otrok pa radi sprejemajo tožbe čez druge in se za otroke, krive ali nedolžne, potegujejo.

15. september 2012

Če želiš otroka varčnosti privaditi, ukaži mu pobrati vsako drobtinico kruha, ko pade na tla, in vadi ga rednosti, vsako jutro o pravem času vstati. zvečer oblačilo na njegov kraj položiti. Malo je to, pa veliko izda. Pri malem se začne, pri velikem konča.

14. september 2012

Kakor moder oče neumnim otrokom ne dovoli vsega, tudi nam Bog ne stori vse po volji, ker nas ljubi. Vsa svoja pota izročimo Gospodu, on bo vse prav storil.

13. september 2012

Otrokom vse dovoliti pomeni storiti jih nezadovoljne za vse žive dni. Kdor želi srečno starost dočakati, se ne sme v mladih letih razvaditi.

12. september 2012

Priden vrtnar mora neprenehoma trebiti, obirati in obrezovati svoje mlado drevje. Še bolj morata oče in mati svoje otroke odvajati hudih navad in slabih nagonov, ko se pokažejo.

11. september 2012

Očetje gledajo le na modre glave, matere na čedno telo in  brhko nošo, posvetni oblastniki hočejo predvsem dobre državljane imeti. Poštene može in žene, pobožne kristjane izšolati, pa se je v posvetno zamišljenim ljudem poslednja ali celo nobena skrb.

10. september 2012

Otroška vzgoja je najimenitnejše delo, ki ga malokdo prav zna, čeravno le dvojno opravilo ima: otroke skrbno varovati, jih pridno učiti in vsega dobrega vaditi.

09. september 2012

Koliko hudega pride iz krive vzgoje otrok! Po resnici vam povem: sedanja vzgoja otrok je večjidel napačna. Kriva vzgoja je slabih časov mati!

08. september 2012

Razvajeni sinovi delajo staršem sive lase, razuzdane hčere pijejo solze materine, slabo vzgojeni otroci polnijo ječe in nam le slabe čase obetajo.

07. september 2012

Krivice, ki kakor ostre sulice staršem srce prebadajo, so: kljubovanje in neubogljivost v mladosti, zanikrnost in lenoba, razuzdanost in nespodobno vedenje, nezvestba pri delu, nehvaležnost, zasramovanje in zaničevanje.

06. september 2012

Otroci, bodite pokorni svojim staršem v pravičnih rečeh! Oni so vaši prvi učitelji. Strezite svojim staršem in pomagajte jim, dokler jih še imate. Radi bi jim stregli, pa jih ne boste imeli.

05. september 2012

O starši, usmilite se naše države, ki vam utrjuje in varuje vaše pravice, da bi ji vzgajali dobre, pridne državljane, ne pa puntarjev. Skrbite, da bodo vaši otroci veselje in čast, ne pa sramota domačega kraja!

04. september 2012

Starši in vzgojitelji, dajte si dopovedati z znamenji časa in spoznajte, da človek, ki je vero izgubil, ne pozna več nobene postave in nobenih mej.

03. september 2012

Očetje in matere, varujte otroke slabih tovarišij! Če se otroci potepajo, se hitro grdobe privadijo. Ena grintava ovca celo čredo okuži. Slabe tovarišije pošteno obnašanje pohujšajo.

02. september 2012

Preljubi starši, ki svojim otrokom srečno življenje želite, obvarujte jih vsake razvade! Ni bogat, kdor veliko ima, ampak kateri malo potrebuje, ker razvajen ni. Ni srečen, kdor ima vse, kar poželi, ampak le tisti, ki rad za dobro vzame, kar mu Bog da. Ne posnemajte brez pomisleka drugih ljudi, naj si bo v noši ali skledi!

01. september 2012

Zakon je tista točka, v kateri se vezi družine, domovine in Cerkve najnežnejše in najbolj notranje povezujejo. Če bo ta ustanova družbe zdrava, bo človeštvo v koreninah ozdravljeno.

 

31. avgust 2012

Prenapeta struna poči in prenapeta beseda slabo opravi. Tistim, ki več povedo, kakor je res, v kratkem nihče več ne verjame.

30. avgust 2012

Piker človek je kakor oster trn. Boljše bi bilo v trnju ležati, kakor med pikrimi ljudmi živeti, ki vsako žal besedo za zlo vzamejo, se za vsako makovo zrno skregajo. Pohlevnost pogasi najhujšo jezo ter nam mirno, veselo življenje da.

29. avgust 2012

Varujte se hude, nagle jeze, ki je kakor divja zver. Vse okrog sebe ogrize, ogenj je, ki vse požge, huda vihra, ki vse razdere. Pogosto človek vse svoje žive dni ne more popraviti  škode, ki jo v nagli jezi stori!

28. avgust 2012

Kletev je grda razvada! Človek kolne in ne pomisli, kaj zine. Že majhen otrok zna kleti. Kdo pa ga kleti uči? Slabi tovariši, pa tudi starši, ki jih otroci slišijo kleti. Kdo bi si mislil, da se tudi bogokletje med nami sliši! Ne le po domače, tudi po tuje!

27. avgust 2012

Hudobni jezik mori ljubezen: z opravljanjem, ko slabosti bližnjega raznaša in brez potrebe pripoveduje, z obrekovanjem, kadar čez druge izmišljeno hudo govori, s podpihovanjem, kadar od hiše do hiše slabe novice nosi, s kletvijo in rotenjem.

26. avgust 2012

Kdo vlada človeka, vso družino, občino, ljudstvo in državo? Človeški jezik! Z nobenim udom se človek tolikokrat in tako ne pregreši kakor z jezikom.

25. avgust 2012

Ali se vsi prave vere držimo?  Tudi med nami se najdejo krivi preroki. Veliko kristjanov se praznih ver in nepotrebnih šeg drži. Te prazne vere je treba spoznati in se jih varovati. Praznoverski preroki si v svoji namišljeni svetosti posebne molitve, pobožne šege, skrivna pisma delajo in med ljudi spravljajo. Ne poslušajte krivih prerokov, ki po božjih potih in skrivnih kotih pomote med ljudi trosijo!

24. avgust 2012

Kdor vero izgubi, mu ugasne luč sredi trde noči. V posvetno zamišljeni te nevarnosti ne vidijo. Varujte luč vere, da je sovražni veter sedanjega sveta ne ugasne!

23. avgust 2012

Kar tukaj verujemo, bomo v nebesih gledali. Kar tukaj upamo, bomo tam uživali. Kar tukaj ljubimo, bomo tudi v nebesih vekomaj ljubili.

22. avgust 2012

Bog hoče v sedanjih časih preskusiti, koliko naša vera velja in hoče zaspane kristjane zbuditi. Ne smemo brez skrbi dremati, ne križem rok držati, ampak vsak naj v svojem stanu v dejanju in besedi pokaže, da je pravoveren katoliški kristjan. Naj pravijo posvetni ljudje, kar hočejo, Kristus je to svojo Cerkev na skalo postavil, ne bodo je premagale vse peklenske moči.

21. avgust 2012

Grešniki smo in Bog nam trpeti da, da svoje srce posvetnemu odtrgamo, svoje želje k Bogu povzdigujemo. Več ko človek ima, več poželi, z vsem svetom zadovoljen ni.

20. avgust 2012

Kadar svetlo sonce za gore zaide, pride temna noč. Če bo ugasnilo sonce naše vere, nas bodo obšle teme nevednosti in hudobije, teme zmot in pregreh.

19. avgust 2012

Nekdaj ni bilo med nami toliko nevernih ljudi, zdaj pa srečaš po vseh cestah take, ki krščanskega nauka ne poznajo. Visoko učene in premetene ljudi hoče sedanji svet imeti. Ali vsa posvetna učenost brez vere je podobna bledi luni, ki slabo sveti.

18. avgust 2012

Odkod sovražni veter, ki gasi luč vere? Iz zapeljivih knjig in posvetnih časnikov, v katerih črnijo vero in bogoslužje in pravijo, da dušnim pastirjem ni treba verjeti, kar učijo, ne poslušati, zlasti če zadeva časne pravice in pozemeljske reči.

17. avgust 2012

Vsakdo naj v svoje srce pogleda, ali sveti naša luč ljudem tako, da vidijo naša dobra dela in hvalijo Očeta v nebesih? Pa le preradi druge gledamo, njih zglede posnemamo. Hitro tudi ugledamo prezir v očeh svojega bližnjega, bruna v svojem očesu pa ne vidimo.

16. avgust 2012

Zares, ne bi se spodobilo, da bi strohnelo telo, ki je – popolnoma brez greha – služilo samo Bogu in v katerem je božja Beseda tako dolgo prebivala.

15. avgust 2012

Kar so vsi kristjani vedno za resnično imeli, – da je Mati Božja s telesom in dušo v nebesa vzeta – o tem po pameti ne moremo dvomiti. Enako ne moremo dvomiti, da je Bog Mater Božjo tako poveličal  kakor nobenega drugega svetnika. Zato jo po pravici imamo za kraljico vseh svetnikov.

14. avgust 2012

Judje so bili Bogu pokorni, dokler so se ga bali. Kristus pa je učil, naj bomo Bogu pokorni, ker ga ljubimo kakor Očeta. Vendar je toliko ljudi, ki Boga ne ljubijo, se ga ne bojijo.  Bogu so vse stvari pokorne, samo človek mu je nepokoren.

13. avgust 2012

Ljudje na svetu veliko trpijo, pa tudi veliko tožijo. Le malokdo se spomni, da pozasluženju trpi. Ni hujšega, kakor da si človek z nepotrpežljivostjo svoje trpljenje poveča. Kdor preklinja in druge dolži, tak dvakrat težje trpi.

12. avgust 2012

Bog želi, da bi bili vsi zveličani. Zato ima potrpljenje z nami. Prizanesljivo čaka na naše poboljšanje in nam pomaga križe in težave voljno potrpeti.

11. avgust 2012

Ne navezujmo svojega srca na posvetno! Skrbimo za svojo neumrjočo dušo. Pa tudi za svoje telo skrbimo, ker je duše tovariš, tempelj Svetega Duha in bo z dušo vred deležen večnega življenja. Ne omadežujmo ga z nečistostjo, ne poškodujmo ga s požrešnostjo, z jezo in lenobo. Modro ga ohranimo z zmernostjo in delavnostjo.

10. avgust 2012

Bog ne terja, da bi posvetnega blaga, časnih dobrot in minljivega veselja ne cenili. Saj so vse stvari božji dar. Toda Bog hoče, da ljubimo njega nadvse, vse druge stvari pa zavoljo Boga. Saj ne moremo dvema gospodoma enako služiti. Bog hoče biti v našem srcu edini Gospod.

09. avgust 2012

Moder kristjan razdeli svoje prihodke na troje: prvi del obrne zase in svoje ljudi, da svojemu stanu primerno žive, drugi del prihrani za potrebo, tretji del pa vbogajme da, dokler je živ. Miloščina, ki jo dajemo še pri zdravju, je zlata.

08. avgust 2012

En nezadovoljnež deset godrnjačev naredi. Zadovoljnost najdeš pri ljudeh, ki svoje poželjenje brzdajo. Človek, ki ni razvajen, je s kosom črnega kruha bolj zadovoljen kakor razvajenec pri mastni pečenki.

07. avgust 2012

Če hočemo svoje hudobno poželjenje premagati, se moramo navaditi, da samim ne dovolimo vsega, česar si želimo, ampak se navadimo pritrgovati si in se česa vzdržati.

06. avgust 2012

Greh je ob nedeljah in praznikih delati in brez posebne potrebe poslovati; grešijo, kateri prodajajo in brez potrebe kupujejo; ki brez potrebe vozijo kakor ob delavnikih. Grešijo pijanci, ki se upijanjajo, in potepuhi, ki se derejo in ljudem počitek kratijo.

05. avgust 2012

Tri reči imej vedno pred očmi: božje oko, ki vse vidi, božje uho, ki vse sliši, in pa tisto knjigo, v katero zapiše Bog vsako tvoje dejanje. Samo enkrat na dan prav premisli te tri reči in ne boš grešil.

04. avgust 2012

Kjer ni prave ljubezni, tam je smrt. Prava ljubezen človeka podpira v dobrem, da se v veselju ne zmede, ga tolaži v žalosti, da ne obupa in ga k Bogu dviguje.

03. avgust 2012

Prava ljubezen do Boga more tri priče imeti: živo vero, ki je priznanje Jezusovega nauka, trdno zaupanje v božje usmiljenje in ljubezen do bližnjega, kajti kar bližnjemu storimo, Bogu storimo.

02. avgust 2012

Boga prav ljubiti, mu čast in hvalo dajati, je človeku prva dolžnost. Za spoznavanje Boga imamo dvoje knjig: ustvarjeni svet in sveto pismo.

01. avgust 2012

Človeško življenje je podobno delavniku, v katerem se delavcu miza trikrat pogrne: kosilce je naša mladost, ali je kratka; kosilo je naših odraslih starost in ljudje za to veliko skrbijo; večerja je v hiši večnosti.

 

31. julij 2012

Ne pikaj in ne liži, povej pa vsakemu, kar mu gre, toda po meri in spodobno.

30. julij 2012

Skrbi in vadi se zares pošten biti in pred ljudmi pravično hoditi. Potem bo zlata tvoja beseda.

29. julij 2012

Beseda zvitega, lažnivega, krivičnega moža ni mož beseda in škoduje, kakor hitro se spozna.

28. julij 2012

Najboljša dota je zdravo, čvrsto telo, dela vajene roke in učena glava. Kaj pa pomaga zdravo telo in učena glava, če je srce hudobno? Treba je otroke učiti, svariti in jim dobre zglede dajati.

27. julij 2012

Očetje in matere, sreča ali nesreča prihodnjih dni v vaših rokah leži. Kakor boste otroke vzredili, take čase, slabe ali dobre, bomo imeli. Le za trojno suknjo skrbite otrokom:  za poštenost, delavnost in pobožnoat. Vse drugo jim bo navrženo.

26. julij 2012

Starši, ne naveličajte se učiti in svariti svoje otroke, moliti zanje! Dokler je drevo še mlado, se lahko zravna, staro se zlomi!

25. julij 2012

Ne hvali in ne ponujaj se, pa tudi hvali  drugih ne verjemi prerad. Glava prebrisana, srce žlahtno, učenost in poštenost naj te ljudem prikupijo.

24. julij 2012

Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril! Varuj  se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja!

23. julij 2012

Beseda je obraz naši misli. Mora biti torej svetla, umevna in razumljiva. Kdor zmešano misli, tudi zmedeno govori. Poprej modro premisli, preden spregovoriš!

22. julij 2012

Kar pišeš, piši jasno in razmuljivo! Varuj se svojo misel zahomotati s prepogostimi besedami. Treba je tako jasno pisati, da bralci zlahka prav razumejo pa težko narobe.

21. julij 2012

Kadar pišeš  naj teče tvoje pero prav po domače, v čisti slovenščini. Vedno pomni, da si Slovenec in piši kakor pošten, omikan Slovenec.

20. julij 2012

Moder rodoljub jezikoslovje pazljivo spremlja, ne zaničuje starine pa tudi novin v svojem jeziku ne zametuje. Pristne besede in vrle prislovice so mu dragi biseri, s katerimi bogati zaklad svojega jezika.

19. julij 2012

Ne rabi nepotrebnih tujih besed, pa tudi v novokovani slovenščini ne letaj previsoko. Slovenski duh naj tvoje stavke oživlja!

18. julij 2012

Lepota slovenščine ni v posameznih čistih besedah, marveč v zalih domačih podobah, pa v slovanski povezavi.

17. julij 2012

Kratki in krepki so slovenski pregovori, rodovitna je slovenščina v svojih oblikah kakor naše slovenske gorice. Le prizadevaj si spoznati našo besedo, čedno olikano, pa jo boš ljubil kakor svoje očesce!

16. julij 2012

V domačem jeziku naj se narod začne učiti! Kdor torej spoštuje svoj narod, mora spoštovati tudi materino besedo in skrbeti za njeno čast. Slovenščina naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naše zibel tekla!

15. julij 2012

Kdor svoj materni jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. Oj ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik,  s  katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical! Kakor je moja prva  beseda bila slovenska, naj bo tudi poslednja slovenska!

14. julij 2012

Dokler materina beseda slovi, se narod časti in oživlja. Kakor hitro materina beseda umira,  peša tudi narodova slava in moč. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci.

13. julij 2012

Koliko vrle slovenščine je še v mnogih kotih dežele, pa je ne poznamo mi, ki na poljanah ali po mestih prebivamo. Mnogotera slovenska beseda je po hribih in samotnih dolih zaspala, ker je ni nihče pobral in za slovstvo shranil. Tako se jeziku godi izguba, ki se ne da popraviti.

12. julij 2012

Skrbi za lepoto materine besede, naj cveti in rodi žlahtnega sadja omike! Ljubi materin jezik po njgeovi ceni! Pazi na jezik preprostega ljudstva, kjer je še pristna slovenščina doma!

11. julij 2011

Materina beseda je od vseh dobrot največja, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila rejnica vsakega mauka in izobraževanje narodovega.

10. julij 2012

Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih prednikov. Dolžni smo skrbno jo ohraniti, olepšati in svojim potomcem zapustiti.

09. julij 2012

Slovenski starši, ki svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni oskrbniki, ki svojim otrokom domačo reč zapravijo, slovenski jezik, ki so jim ga njihovi dedi izročili.

08. julij 2012

Naš slovenski jezik je božji dar, nam Slovencem izročen, a ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarnosti celo izgubili in sebe s svojim narodom vred potujčili. Naj bi v olikanem jeziku veselo premišljevali božja dela in čedalje lepše v svojem – nam od Boga danem – jeziku hvalili  Gospoda.

07. julij 2012

Opominjam in prosim vas, moji bratje Slovenci in učitelji našega rodu, ne dopustimo poteptati v smeti milega materinega jezika! Ljubimo svojo domovino, ljubimo svojo materino besedo!

06. julij 2012

Luč ugasne, če nima goriva, krepost obnemore, če nima hrane pobožnih vaj. Bratje duhovniki, iz globočine srca vas rotim, molite, molite pogosto, kakor je Gospod zapovedal moliti.

05. julij 2012

Molimo in prosimo, naj bi Bog dal, da bomo stanoviten mir uživali! Molimo, naj bi se razprtije med kristjani nehale!

04. julij 2012

Vsaka noč ima svojo moč. Ponoči se največ hudega zgodi. Kakor je noč za spanje in počitek, je dan za bedenje in delo. Delajmo, dokler je dan! Spali bomo po smrti in počivali, če bomo v življenju v dobrem marljivi.

03. julij 2012

Molitve in  dobra dela, ki niso iz dobrega namena, so drevo brez sadja. Če naše delo nima dobrega namena, je kakor prazno listje na drevju.

02. julij 2012

V cerkev prihaja veliko ljudi, ki božjo besedo poslušajo, molijo in pojo, pa vendar spijo, ker si naukov, katere slišijo, k srcu ne vzamejo in po njih ne živijo.

01. julij 2012

Veliko ljudi po svetu noč in dan spi. Kakšno je to spanje? Duhovno spanje, da za resnico in pravico ne poskrbimo, laži, krivice in hudobije ne opazimo. Iz tega vse slabo in hudobno izvira.

 

30. junij 2012

Greši, kdor se dolžnim davkom odteguje ali manj plača, kakor je dolžan plačati, kdor v javni službi goljufa.

29. junij 2012

Greši, kdor o uredbah in napravah domovine zaničljivo govori, jih graja, jih noče podpirati, kdor samopašno in odrtno množi svoje in svojih sosedov potrebe.

28. junij 2012

Kdor svojo domovino ljubi, bo rad – če je poklican ali iz svoje dobre volje – opravljal svojo službo, tudi takrat, kadar mora svoje življenje postaviti v nevarnost, kot zdravnik ali vojak.

27. junij 2012

S tem izkazujemo domovinsko ljubezen, da radi vse storimo, kar srečo domovine povišuje. Vsak državljan je dolžan po meri svojega stanu in premoženja pomagati k občnim potrebam svoje domovine.

26. junij 2012

Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje. Dober državljan je pripravljen z besedo in dejanjem svoji domovini v potrebi po svoji moči pomagati.

25. junij 2012

Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca.

24. junij 2012

Kakor je svoje dni satan dejal: “Ne bom služil!” tako zdaj govorijo po vsem svetu ljudje, tako delajo narodi! Državne postave grajajo, cerkvene zapovedi zaničujejo. Sreča pa zapušča družine in po deželah zaupanje gine.

23. junij 2012

Zoper dolžnosti do domovine se pregreši, kdor je ob vseh dogodkih svoje domovine neobčutljiv, kdor kaj takega počenja, kar je za red, mir in pokoj domovine nevarno, škodljivo.

22. junij 2012

Gosposka je velik božji dar, naj bo dobra ali hudobna. Če je pravična, je dobrota, če je krivična, je šiba. Gorje ljudstvu, ki gosposko zaničuje, le na davek gleda, miru, pravice in reda pa ne vidi!

21. junij 2012

“Dajte cesarju, kar je cesarjevega!” Torej smo oblasti dolžni spoštovanje in voljno pokorščino, dolžni smo plačevati davek in moliti za vse oblastnike, da bi jim Bog dal potrebno modrost in bi izpolnjevali svoje težavne dolžnosti.

20. junij 2012

Kdor vsako postavo pretresa in je nad vsakim davkom nejevoljen, občinski sreči para suknjo in plašč. Delati nove postave ni lahko delo. Za prave nove postave je treba modrih in pravičnih mož.

19. junij 2012

Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili. Berite in kar ste brali, dobro preudarite!

18. junij 2012

Ljubi rojaki, nikar ne mislite, da je vse resnica, kar je pisanega, ali da je vaš prijatelj vsak, kdor se vam po novinah za takega ponuja.

17. junij 2012

Ne verjemi prenaglo, kar se govori hudega! Ljudje imajo sploh slabo navado, rajši hudo govoriti kakor dobro in radi več povedo, kakor je res.

16. junij 2012

Varuj sam sebe zamotati v tisto napako, ki jo hočeš pri drugih grajati. Tudi sence take slabosti se skrbno izogibaj!

15. junij 2012

Ne karaj prepogosto! Tudi svarilo bodi zdravilo, le za potrebo in kar je prav. Svarilna beseda bodi ostra, toda ne prepikra.

14. junij 2012

Govori resnico in pravico, kar je potreba in prav ter si ne želi pohvale, se pa tudi graje ne boj!

13. junij 2012

Napuh je prvi, največji greh sveta, ki zemljo v solzno dolino spreminja in nam nebeško kraljestvo zapira.

12. junij 2012

Imeniten stan pa visoka čast sta ledena gaz, po kateri človeku rado spodrkne. Čast in služba rada človeka spremeni, pa ga malokdaj poboljša, ako poprej ni dober.

11. junij 2012

Bodimo prijatelji napredka, ampak samo napredka k dobremu! Podprimo priazdevanja za ustvaritev novemu času primerne vladavine. Sodelujmo tako, da bo povečana civilna svoboda! Čim večja je svoboda, tem večja je naša odgovornost pred Bogom.

10. junija 2012

Ne obupujmo v hudih časih! Ne kvarimo dela božje previdnosti s pregrehami, ki so vzrok rev in nadlog! Svet bi se bil že sam pokončal, če ne bi božja previdnost tudi slabih dejanj ljudi v dobro obračala.

09. junij 2012

Ves svet je poln pritoževanja, kako so hudobni ljudje, hudi časi. Ali namesto pomagati, da bi se ljudje in časi izboljšali, mnogi roke križem držijo. Nič ne pomaga pritoževanje. Potrebno je dejanje vsakega stanu, zvestoba vsakega dela. Zvestoba bo dala boljše ljudi, boljše čase.

08. junij 2012

Bodimo modri pri presojanju dogodkov tega časa in varujmo se pred vsako prenagljenostjo v besedi in dejanju, da ne bomo grajali in zavračali, kar se utegne izkazati za dobro, niti preglasno hvalili to, kar se more šele sčaoma izkazati za koristno.

07. junij 2012

Hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Mrtvo oglje se ne vžge.

06.junij 2012

Že zarana začne žgati, kar kopriva hoče ostati. Česar se človek v mladosti navadi, zna vse svoje žive dni.

05. junij 2012

Prevzetija mladih let  na starost rada kruha prosi. Kdor malega ne časti, boljšega vreden ni.

04. junij 2012

Vsa lepota je brez čednosti praznota. Mlado lice lepo ni, če ga čednost ne svetli.

03. junij 2012

Srečen ni, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje. Če bomo revnejši v časnih dobrinah, bomo bogatejši v večnih.

02. junij 2012

Kdor pridno dela in ni lakomen, lahko brez vsega bogastva živi. Prebrisana glava pa pridne roke so boljše blago ko zlate gore.

01. junij 2012

Naše najdražje blago je čas. In vendar ga največ izgubimo, ker ne preračunamo, koliko ga po nepotrebnem zamudimo. Kdor vsak dan eno minuto zamudi, zapravi na leto šest ur in pet minut.

 

31. maj 2012

Krščanska potrpežljivost je krepost, da vsako zlo tega sveta ravnodušno prestanemo, da srca ne zgubimo, pa tudi ne storimo, kar bi Boga žalilo ali pa nam škodilo.

30. maj 2012

Bog nas ne oblaga s trpljenjem čez naše moči. Kadar bo dovolj, nam bo preložil. Vsako, še tako veliko trpljenje, malo časa traja. Kadar trpimo, ne pozabimo, da jih je veliko tisoč po svetu, ki trpijo huje od nas!

29. maj 2012

Slabo zaupa v Boga, kdor v težavah malosrčen postane, kdor se več nase in na druge ljudi zanaša kakor na Boga, kdor se zanaša na prazne reči, hodi na kvarte gledat in vedeževat.

28. maj 2012

Krivično blago je kamenje na poti v nebesa. Ukradeno in krivično blago tudi koristi prineslo ne bo. En krivičen krajcar deset pravičnih sne. Krivično blago težko do tretjega rodu pride.

27. maj 2012

Skrbimo za poštenje! Gole nas je mati rodila, gole nas bo zemlja zakrila. Ničesar nismo prinesli na svet in nič drugega ne ponesemo s sveta kakor dobro ali hudo, kar smo v življenju storili.

26. maj 2012

Veliko nespodobnega govorjenja je med nami, ker slabi kristjani nesramnega govorjenja nimajo za greh. Česar je polno srce, usta govore. Le tisti grdo govori, ki je v srcu grd. Če pa je srce grdo, je ves človek nesramen in takega se je treba bati.

25. maj 2012

Vsaka laž resnico rani. Kdor se večkrat zlaže, se hitro laži privadi in kadar bo resnico govoril, mu verjeli ne bodo. Laž žali Boga, ki je večna resnica. Laž pohujša svet in stori, da človek človeku ne zaupa in da je malo ljudi, ki bi bili mož beseda.

24. maj 2012

Žal naj ti bo le za tri reči v tvojih preteklih dneh: za hudo storjeno, za dobro zamujeno, za izgubljeni čas.

23. maj 2012

Kdor krščanske nauke dobro pozna, pa tudi po njih živi, svoje delo razume, v svojem stanu zadovoljno živi, križe in težave rad potrpi, več za nebesa kakor za posvetne skrbi, – tak je tempelj Svetega Duha.

22. maj 2012

Dvoje napotij je krivo, da pogosto prosimo in molimo, pa nas Bog ne usliši: premajhno zaupanje v začetku in opustitev zahvale po prejetih dobrotah.

21. maj 2012

Le dve reči človeka osrečita: zvestoba in zadovoljnost. Zadovoljnost je drago blago, ki sen ne da kupiti, ampak se dobi le z modrostjo.

20. maj 2012

Kdor želi zadovoljen biti, naj minljivost vsega časnega pred očmi ima. Veliko denarja in časovnih dobrot stori prav malo srečnih po mnogih sirot.

19. maj 2012

Nezadovoljnost stori ljudi nesrečne, nezadovoljne pa jih dela nehvaležnost, ko se dobrot ne spominjajo, ampak le težave čutijo.

18. maj 2012

Zadovoljni so tisti, ki ne pozabijo, da na svetu ni stanu brez križev, da ni človeka, ki bu mu bilo vse po volji.

17. maj 2012

Tisti, ki božji previdnosti vse izročijo, zadovoljno živijo. Pa tudi tisti, ki prejete dobrote hvaležno priznajo in drugim ne zavidajo.

16. maj 2012

Navadimo se v svojem vsakdanjem življenju na pameten red. Ne bi bila modrost in ne prava svetost, danes živeti trdo, jutri mehkužno, danes biti marljiv, jutri zanikrn. Samo red pospešuje srečno življenje družbe in posameznika.

15. maj 2012

Vsak stan ima svoje veselje pa tudi svoje trpljenje. Kdor dolžnosti svojega stanu zvesto izpolnjuje in za dobro vzame, kar mu Bog da, pri njem je prava sreča doma.

14. maj 2012

V svojem stanu zvesto služiti se pravi: vse dolžnosti natančno izpolniti. Zato pa je treba svoje delo prav znati in opravila svojega stanu čisto izgotavljati, ne le navidez, temveč po vesti.

13. maj 2012

Kakor moder gospodar vsakemu svojih ljudi odloči pripravno delo, tako je Bog vsakemu odločil njegov stan in potrebne lastnosti. To so talenti o katreih govori evangelij. Ne smemo jih zapraviti, marveč jih zvesto v dobro obrniti.

12.maj 2012

Ne govori od drugih slabega, tudi ne sam od sebe dobrega! Druge opravljati boli, sam sebe hvaliti pa smrdi. Tudi beseda človeka ubije! Čeravno beseda ni konj, je pa kamen, ki ga težko odvališ. Lahko se vrže, pa težko pobere.

11. maj 2012

Kristjan mora skrbeti tudi za svoje telo, kako se bo pošteno preživel. Zdrave, dela vajene roke so najboljša dota in človek je premožen dovolj, če s pravičnim delom sebe in svoje živi. Toda kaj pomaga, če za to kratko življenje še toliko delaš, na dolgo večnost pa pozabiš. Pride ura in boš zapustil drugim svoje orodje in blago, le kar si dobrega ali hudega storil, pojde s teboj.

10. maj 2012

Žalostno živi, kdor je gluh in ne sliši in kdor slep luči ne vidi. Kdor pregrešno govori, nam dušo za večno življenje gluši, kdor nam grd zgled daje, nas duhovno slepi. Besede mikajo, zgledi pa vlečejo. Zato mora tisti, ki druge uči, sam storiti, kar drugim priporoča. Ne hudobnih, le pravične moramo posnemati in ljudem lepe zglede dajati. Ni vsak učen, da bi z besedo učil, dober zgled dajati pa je dolžnost nas vseh.

09. maj 2012

Bog je doslej vse prav storil. Hvalimo njegovo neskončno modrost! Bog bo tudi v prihodnje vse prav storil. Zanašajmo se na njegovo previdnost!

08. maj 2012

Kar Bog stori, vse prav stori, čeravno ljudje mrmrajo, ker modre božje previdnosti ne spoznajo. Kar Bog stori, vse prav stori, z eno roko vzame, z dvema pa da. Našo nesrečo nam v veliko srečo spremeni, ako smo vredni. Zato se moramo v vseh rečeh v božjo voljo izročiti.

07. maj 2012

Bog je vir in začetek vsega dobrega, toda noben človek ne razume, zakaj Bog tako ravna, po kakšnih skrivnih poteh pelje svoje k cilju. Ni bilo človeka in ga ne bo, ki bi vedel, kaj misli Bog storiti, ali zakaj to stori in ono opusti. In vendar tako rad božje naredbe sodiš, se nad božjim ravnanjem pritožuješ, če ne z besedo, pa z dejanjem.

06. maj 2012

Noben človek ne pride učen na svet, ampak Bog mu um in pamet da, da se uči. Če starši svojim otrokom nič drugega ne zapustijo ko poučeno glavo pa dela vajene roke, so premožni in srečni dovolj. Vse lahko človeku nesreča pobere, nauka mu vzeti ne more. Kako potrebno je staršem in otrokom, pa tudi nam vsem priporočati se Svetemu Duhu za dar učenosti!

05. maj 2012

Učenost brez pobožnosti človeka le napihuje, da se prevzame in pogubi. Prava pobožnost je dar Svetega Duha, ki nas Bogu in ljudem prijetne stori.

04. maj 2012

Svet je poln zmešnjav, človeško življenje je polno zmotnjav. Lahko se človek moti in pogosto ne ve, kaj bi izvolil, kako bi storil, da bi bilo prav. Takrat poprasi Svetega Duha, da pridejo dobre misli, dober svet, da boš dobro izvolil in prav storil!

03. maj 2012

Modrost, ki je ni mogoče kupiti ne z zlatom ne s srebrom, pride od Boga kot dar Svetega Duha. Uči nas vse prav spoznati in razsoditi, izvoliti dobro, opustiti hudo in vse reči tako obrniti, da so Bogu v čast, nam pa v časno srečo in večno zveličanje.

02. maj 2012

Druga oseba božjega bitja v Presveti Trojici, Jezus Kristus, je iz ljubezni do nas človek postal, da bi nam Boga prav razodel in nas z Bogom spravil. Spočet od Svetega Duha, rojen od Marije Device, je vzel človeško naravo nase, trpel in umrl ter tretji dan od mrtvih vstal.

01. maj 2012

Kako velika je skrivnost Svete Trojice! Večni Oče, neskončni Bog, ki je sam sebe spoznal in rodil Boga Sina od vekomaj, je po tem spoznanju sam sebe ljubil in ljubil Sina. Ljubil pa je tudi Bog Sin svojega Očeta in po tej ljubezni je izhajal od vekomaj Bog Sveti Duh, tretja božja oseba, ki vse živi in s svojimi darovi vse prenovi.

 

30. april 2012

Dveh reči ne odlagaj na jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za današnnji dan vemo, da ga imamo. Ali še jutri doživimo, ne vemo.

29. april 2012

Sreča je v vsakem stanu doma, je vsakemu odločena, da jo le prav spozna in prav išče. Mati prave sreče je pravičnost.

28. april 2012

Varuj se sebi hudo storiti z zamudo svojih dolžnosti do Boga, sebe in bližnjega! Varuj se drugim hudo storiti! Naše življenje na tem svetu je setev, tam bo žetev. Vsak v svojem stanu lahko dobro seje.

27. april 2012

Ne bogastvo, ne posvetna čast in oblast, ne pozemeljska dobrota, tudi ne posvetna učenost, ampak spoznanje božje in zvesto ravnanje po božji volji nas prav srečne naredi.

26. april 2012

Srečno je tisto delo, ki se dobro začne in dobro konča. Zveličan bo človek, ki v božji milosti živi in umrje. Pri krstu smo začeli živeti v milosti, ali pa bomo tudi srečno umrli? Treba nam je božje pomoči in stanovitnosti. Kaj pomaga v mladih letih dobro začeti, pozneje pa odstopiti od prave steze in se podati na široko cesto pregrehe! Da ne bomo v dobrem opešali, pomislimo večkrat, kakšno plačilo je v nebesih pripravljeno stanovitnim.

25. april 2012

Kdor želi modro in srečno živeti, naj predvsem skrbi, da ne bo časa tratil. Dokler še imamo čas, si lahko vse časno oskrbimo in tudi nebesa kupimo. Kdor čas zveličanja zamudi, ga vekomaj ne bo popravil. Kakor se v stoječi mlaki ves mrčes zaplodi, tako se v srcu lenuha vse hudo začne.

24. april 2012

Posvetna modrost uči ljudi svobodo brez pokorščine. Zato je na svetu toliko žalosti in nesreče. Krščanska modrost pa nas uči povsod in v vseh rečeh ljubiti resnico, se varovati krivice, modro uživati božje darove, se v božjo voljo vdati in v težavah potrpeti.

23. april 2012

Človek, ki ni v posvečujoči božji milosti, je kakor mož, ki s sitom vodo zajema. Tudi če kaj dobrega stori, mu za nebesa ne koristi, ves sad svojih del izgubi. Brez posvečujoče milosti ne moremo za večno življenje nič vrednega storiti. Za zveličanje ni treba velikih reči delati, ampak le zvesto izpolnjevati svoje dolžnosti in z dobrim namenom, ki tudi majhne reči naredi velike pred Bogom.

22. april 2012

Slab namen tudi dobra dela v greh obrne in ob zasluženje pripravi. Če bogati cerkvi nov mašni plašč preskrbi in veliko vbogajme da, da bi ga ljudje hvalili, so njegovi darovi kakor piškavi orehi. Kdor pred vsakim križem pokleka, se pri vsakem kropivniku pokropi, da bi ga ljudje za svetnika imeli, je kakor goljufno jabolko, zunaj rdeče, znotrj gnilo.

21. april 2012

Če želimo po stezi popolnosti hoditi, moramo z malim začeti, ne hrepeneti po čudežih velike svetosti, ampak se v vsakdanjih krepostih vaditi. Če hočeš v visok stolp priti, moraš od ene stopnice do druge stopati. Kdor naenkrat previsoko stopi, mu rado spodleti. Toliko majhnih priložnosti imamo: prestati kakšno zoprnost, požreti žal besedo, kakšno sitnost voljno potrpeti, nespamet bližnjemu ne zameriti. To so reči, ki jih vsakdo lohko stori.

20. april 2012

Veliko jih pravi, da Boga ljubijo, pa njih ljubezen je laž. Slabo ljubijo svjega Gospoda, če službo božjo mrzlo obhajajo, nočejo peti ne glasno moliti. Kristjani, ki ob nedeljah in praznikih delajo, maše opuščajo, o petkih meso jedo in cerkvene zapovedi zaničujejo, le z jezikom Boga ljubijo!

19. april 2012

Do drugih bomo prizanesljivi, če bomo ponižni, saj imamo vse dobro od Boga in bomo od vsega odgovor dajali. Naša zvestoba, naša pridnost je le naša dolžnost. Čeravno nismo razbojniki in tatovi, pa imamo toliko drugih napak, da lahko bližnjemu prizanesemo, ker vemo, da smo nepopolni in usmiljenja potrebni. Če Bog z nami potrpi, zakaj ne bi mi z bližnjim?

18. april 2012

Prizanesljivosti nasprotuje nepotrpežljivost s slabostmi drugih. Hitro nam zamrzi, če drugi ne govorijo po naši misli, če ne delajo po naši volji. Če pa mi drugim nadlego delamo, bi radi, da bi nam nihče na zameril. Kdor svoje lastne slabosti dobro pozna, začne pred svojim pragom pometati in drugim rad prizanese.

17. april 2012

Prizanesljivosti nasprotuje napuh, ko človek zaničuje druge, povišuje svoja dela, dela drugih pa zametuje. Bahanje ljudi draži in nam sovražnike dela. Ne bodimo željni prazne časti in ne drugemu nevoščljivi! Le kdor zmore hvalo drugega z veselim srcem slišati, je popolnoma mož.

16. april 2012

Vsak človek ima svoje dobre in slabe lastnosti. Ljudje pa to resnico premalo spoznajo, le hudo vidijo, se prepirajo in sovražijo, ker z bližnjim potrpljenja nimajo. Tako si sedanji svet v pekel spreminjajo.

15. april 2012

Neskončno modri Bog vodi ljudi po raznih potih v popolnost: enega po trnju trpljenja, drugega po rečeh veselja, tega po stezi bolezni, onega po poti zdravja, enega skozi puščavo revščine, drugega po polju bogastva, kakor spozna, da bi zanj bolje bilo. Če hočeš biti popoln, moraš svojo voljo zatajiti in se v vseh rečeh izročiti božji volji.

14. april 2012

Skušnjavec najlaže premaga take, ki se skušnjav ne bojijo, se jih ne izognejo, ker nevarnost ljubijo; take, ki se skušnjav preveč bojijo in v strahu grešijo, misleč, da se skušnjav ni mogoče ubraniti. Skušnjava še ni pregreha, marveč le nevarnost za greh. Kdor Boga prav ljubi, lahko vse skušnjave premaga.

13. april 2012

Kako skušnjave najlažje premagamo? Najprej, da se izogibamo priložnosti, nato, da svoje telo pokorimo z molitvijo, z delom, ki misli odvrača, z mislijo na nesrečno večnost, z obuditvijo zavesti, da Bog vse vidi in ve, končno s prejemanjem zakramentov.

12. april 2012

Vir skušnjav je naše srce. Iz srca vstajajo skušnjave kakor megle iz zemlje. Prve korenine skušnjav pa so hude misli. Dokler so misli še v glavi, nam ne škodujejo, kakor ptice, ki nad glavo letajo. Kakor hitro pa hude misli iz glave v srce pridejo in obudijo hude želje, se pregrešno poželjenje prične.

11. april 2012

Dolžni smo zavzemati se za pravo vero in zavrniti hudobne jezike, ki jo zasmehujejo, nam jo hočejo vzeti in oskruniti. Za pravo vero moramo biti pripravljeni dati tudi življenje.

10. april 2012

Človek rajši stori, kar vidi, kakor kar sliši. Rad posnema dobre zglede, še rajši pa hudobne.Varujmo se hudobnih zgledov! Dobri zgledi vlečejo v nebesa, hudobni pa v pekel.

09. april 2012

Krstni in birmanski botri so z otrokom v duhovnem sorodstvu. Če otrokom starši umrjejo, morajo botri prevzeti skrb zanje. Za botre naj bodo pobožni kristjani, otrokom lep zgled.

08. april 2012

Grehi zoper Svetega Duha so: zoper božjo milost grešiti, nad božjo milostjo obupati, resnici se ustavljati, bližnjemu božjo milost zavidati, za opomine otrplo srce imeti in brez pokore do konca vztrajati.

07. april 2012

Naše srce je tempelj Svetega Duha in pred oltarjem v srcu naj bi gorelo sedem svetilk: ponižnost – ko človek sebe ne hvali, radodarnost – ko rad ubogim pomaga, čistost – ko se  varuje nespodobnih misli, ljubeznivost – ko vsem dobro želi, treznost – ko se varuje požrešnosti, krotkost – ko ni jezljiv in zamerljiv, vnetost – za božjo čast in zveličanje duš.

06. april 2012

Človek je iz neumrljive duše in umrljivega telesa. Ta dva sta si v vednem prepiru, ker se skušata, kateri bi bil človeku gospodar. Kadar sta v eni hiši dva gospodarje, tam dobro ne bo. Kako bi se človeku dobro godilo, dokler ima v sebi dva gospodarja? Duh mora biti v človeku gospodar, telo in njegovo poželenje pa hlapec, da bo mirno in srečno živel.

05. april 2012

Zakaj more človek umreti? Zato, ker ne more vekomaj živeti v tem trohljivem telesu. Smrtno spanje je prerojenje za novo, večno življenje. Vsatli bomo in v svojem prerojenem telesu vekomaj živeli.

04. april 2012

Če hočeš veliko noč vredno obhajati, očisti svojo vest v spovedi, popravi, kar si dobrega zamudil, poravnaj, kar si hudega storil, spravi se z Bogom in z bližnjim, odmri vsemu hudobnemu in bodi nov človek po božji volji.

03. april 2012

Kaj je krščanska ljubezen? Dar božji, po katerem Boga čez vse ljubimo zavoljo njega samega in bližnjega zavoljo Boga kakor sami sebe.

02. april 2012

Kaj je krščansko upanje? Dar božji, da vse od Boga pričakujemo, kar nam je po zasluženju Jezusovem obljubil za časno srečo in večno zveličanje.

01. april 2012

Kaj je krščanska vera? Dar božji, nadnaravna luč. Verovati se pravi vse za resnico imeti, kar je Bog razodel, apostoli učili in nam katoliška Cerkev verovati veli, naj bo v sv. pismu zapisano ali od ust do ust izročeno.

 

31. marec 2012

Pošteno stoj na svojem mestu, govori tako, kakor je prav, in se nikogar ne boj!

30. marec 2012

Zdaj smo veliko let ljubi mir uživali, dobre letine imeli, dovolj je bilo kruha. In za tolike dobrote grdi ljudje razsajajo in se v hudo podpihujejo. Ali niso kakor nehvaležni otroci ostre kazni vredni?

29. marec 2012

Zadovoljni bodimo s tem, kar nam je Bog dal, in če smo revni, pomislimo, da je veliko tisoč revnejših od nas.

28. marec 2012

Slabi prijatelji so kakor sončna ura, ki le tako dolgo kaže, dokler sonce sije. Ko se sonce skrije, tudi sence na uri ni. Če si v nesreči našel  prijatelja, drži se ga in mu prijaznost lepo povrni.

27. marec 2012

Če hočeš pravega prijatelja obdržati, ne bodi svojeglav. Kdor hoče vse po svojem imeti, se hitro z bližnjim sporeče. Če hočeš prijatelja ohraniti, daj se mu tudi posvariti. Kdor lizune za prijatelje šteje, ne bo pravega prijatelja imel.

26. marec 2012

Če hočeš dobre prijatelje imeti, bodi tudi ti drugim prijatelj, dober in zvest. Ne zameri prijatelju vsake žal besede. Če je v potrebi, mu z veseljem pomagaj. Če imaš starega prijatelja, ne opusti ga! Dalj ko ti je prijatelj, zvestejši je.

25. marec 2012

Prijateljev nam je treba kakor vsakdanjega kruha! Če hočeš pravega prijatelja najti, ga ne išči po imenitnosti in ne po bogastvu, ampak po krepostih. Prijateljevo zvestobo boš spoznal v nesreči, ne v dobrih in veselih dneh. Ne sodi prijatelja po besedah, temveč po dejanjih!

24. marec 2012

Majhno je človeško srce, pa neizmerne so njegove želje. Le premisli, človek, kaj si ti vse želiš, pa koliko napačnega! Kakor moder oče neumnim otrokom vsega ne dovoli, nam tudi Bog ne stori vse po volji, ker nas ljubi.

23. marec 2012

Dobri Bog je človeka za veselje ustvaril, nespametni človek pa si je veselje v žalost spremenil. Ni ga pod soncem stanovitno srečnega! Veselje in žalost se menjavata kakor dan in noč.

22. marec 2012

Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreča ne pohujša! Tolažimo se v trpljenju s prihodnjim veseljem, da ne obupamo!

21. marec 2012

Potrpeti zna malokdo. Vsaka nadloga nam zamrzi, vsaka težava nas nejevoljne stori. Radi tožimo, koliko trpimo in druge dolžimo. V svoji nejevolji sebi in drugim trpljenje množimo.

20. marec 2012

Potrpežljivosti nam je treba kakor vsakdanjega kruha! Vadimo se potrpeti! Učimo se v vsaki stvari božjo voljo spoznavati!

19. marec 2012

Veliko hudih bolezni je na svetu. Najhujša dušna bolezen pa je žalost. Za žalost imamo tri zdravila, ki vselej pomagajo. Prvo zdravilo je zavest, da Oče nebeški nad nami bedi. Drugo zdravilo za naše žalostno  srce je misel na neumrljivost duše.Tretje zdravilo pa je, da bo po  smrti izginilo vse trpljenje v morju večnega veselja.

18. marec 2012

Ni človeka brez trpljenja. Na duši trpimo žalosti, na telesu bolezen in druge težave. Ali trpljenje tega sveta je le kratko! Marsikdo si sam trpljenje napravlja, ker božje stvari v svojo škodo obrača.

17. marec 2012

Kar v srcu izvira, usta odpira. Kar srce misli in poželi, od tega ponavadi jezik govori. Po svetu največ hudega jezik naredi. Kjer ljudje hudobne jezike imajo, tam ni blagra božjega. Kdor se kleti navadi, železno suknjo obleče, katere tudi poslednjo uro slekel ne bo. Starši, ki konejo, svojim otrokom srečo zakolnejo.

16. marec 2012

Lenoba je vseh grdobij mati, lenuh in tat sta tovariša. Ponudi lenuhu delo, boš videl, kako se bo za vogal potegnil! Delo je ključ do kruha in pridne roke ga najdejo.

15. marec 2012

Vsako delo naredimo z veseljem, naj bo še tako težko! Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke ne gleda. Bog nas vidi, on bo naš plačnik!

14. marec 2012

Delo je velik dar božji in delati je vsakemu stanu velika čast. Delo nam zemljo polepša, nas s kruhom oskrbi in nas greha varuje.

13. marec 2012

“Moli in delaj!” obsega vse, kar nam je potrebno za časno srečo in večno zveličanje. Da bo naše delo uspeh in hasek imelo, ga začnimo in dokončajmo z dobrim namenom: “Bogu h časti, duši pa v zveličanje!”

12. marec 2012

Prizadevajmo si vsako, še tako majhno delo zvesto opraviti in tudi majhnih dobrih del veliko storiti!

11. marec 2012

Prizadevajmo si vsak po svojem stanu pošteno in prav krščansko živeti, kakor so živeli naši predniki! Pokažimo tudi mi, da smo otroci poštevih očetov!

10. marec 2012

Za pravo krščansko življenje še ni dovolj, samo hudega se varovati pa božjo službo opravljati. To je šele cvetje! Iz cvetja mora sad dozoreti. To pa so dobra dela. Presodimo danes. koliko je v nas pravega krščanstva!

09. marec 2012

Na svoj post se prazno zanaša, kdor se boji z mesenim nožem kruha odrezati, kleti, lagati, obrekovati in podpihovati pa se ne boji; kdor se ne varuje ližnjemu krivico delati in svojim grešnim navadam streči.

08. marec 2012

To je Bogu prijeten post, da kristjan svoje lakomne želje strahuje, se vsake krivice varuje in vsakemu da, kar mu gre.

07. marec 2012

Kjer ni krščanske pravice, tudi pravega posta ni. Posta se preveč drži, kdor potrebnih jedi ne uživa in se tako posti, da celo oslabi. Postimo se tako, da bomo na tem svetu zdravi in veseli, na onem pa srečno živeli.

06. marec 2012

Najhujši je svetohlinski napuh hinavskih kristjanov, ki mislijo, da so sveti, pa niso, ki se s čednostmi hvalijo, pa jih nimajo, ki imajo celo slabosti za krščanske kreposti.

05. marec 2012

Kdor Boga in njegove svete volje prav ne spozna, tudi Bogu prav služiti ne ve. Koliko je kristjanov, ki deset božjih zapovedi prav ne znajo, ne razumejo, prelomijo jih pa! Kako si upaš Bogu prav služiti, dokler te za božji nauk tako malo skrbi?

04. marec 2012

Veliko kristjanov misli, da bogoljubno živijo, pa vendar ne razumejo, kaj je pravo krščansko življenje. Kristjani, ki se v cerkvi radi pomudite, doma pa hud jezik imate, se med sabo ujedate, po soseski zdražbe delate, ljudi opravljate in Bogu na prste štejete, koliko roženkrancev zmolite, – “vaša služba božja je prazen klas!”

03. marec 2012

Sad krščanskega življenja je mirna vest, veselo srce, po smrti pa večno veselje, kjer bo Jezus svojim stoterno povrnil, kar so na tem svetu zaradi njegovega imena hudega pretrpeli. Poglejte, pred nami stoji smrt ali večno življenje, lahko si izvolimo.

02. marec 2012

Velik božji dar je človeku oko. Oko, studenec veselega življenja, nam je lahko vir večne teme, če je hudobno, polno nesramnih pogledov, željno posvetnega blaga in slepo za večnost.

01. marec 2012

Tebi, krščanska duša, je ves svet tempelj božji. Ko vidiš ljubo sonce, gledaš malo travico, slišiš škrjančka žvrgolenje – razveseli se, povzdigni roke in srce ter poveličaj modrega Stvarnika! To je prva molitev – počastitev.

 

29. februar 2012

Vsi, ki hudo delajo, ne bodo ubežali ostri božji pravici. Bog odlaga, toda gotovo zadene. Ne motite se, če hudodelcem hitro ne plača! Božja šiba zanje raste!

28. februar 2012

Srečen je, kdor samega sebe premaga. Naj bo v postnem času naša skrb sebe premagati, svoje pregrešne želje zatajevati. Kdor sam sebe ne spozna, se tudi ne poboljša.

27. februar 2012

Veliko velja molitev pravičnega. Dnevi molitve naj bodo tudi dneve pokore. Kakor otroci povzdigujmo z zaupanjem svoje roke k Bogu! Koliko večji uspeh bi naše molitve imele, če bi bila naša vera bolj živa, naše upanje trdnejše. Molitev in miloščina morata biti družici.

26. februar 2012

Posvetni ljudje bi radi dobro jedli in pili, čeravno slabo delajo, bi radi veliko zaslužili, čeravno malo storijo. Kdor priden delavec ni, malo zasluži, brez službe za kruhom hodi in toži, da nima dela.

25. februar 2012

Kdor sam sebe prav ne spozna, vsa njegova učenost nič ne velja, pa čeprav bi vedel zvezde na nebu šteti in slišal na zemlji travo rasti!

24. februar 2012

Zakaj je toliko hudega po svetu? Ker ljudje ne spoznajo, da so sami večinoma hudega krivi, ker pogosto za hudo imajo, kar hudo ni, ker hudega ne obračajo v dobro.

23. februar 2012

Bog je vse dobro ustvaril, greh pa je prinesel hudo na svet. Po grehu so ljudje pogosto sami krivi mnogih bolezni, prezgodnje smrti, uboštva zaradi zapravljivosti, požarov zaradi nepazljivosti pri nepotrebnem kajenju. In za vse to hudo dolžijo Boga!

22. februar 2012

Potrata Gospodovih dni je kriva, da naši pridelki nimajo teka. Če bomo nedelje in praznike prav posvečevali, potem bo tudi Bog uslišal, kadar ga bomo prosili: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh!”

21. februar 2012

Kdo od nas ni v svojem življenju prejel od Boga dobrot? Vsak dih, sladko spanje, grižljaj kruha, kozarec vode – vse je božji dar. Ali pa smo se za vse lepo zahvalili? Tudi Bog hvaležnost ljubi! O človek, nikoli Boga ne prosi, preden se za že prejeto ne zahvališ!

20. februar 2012

Čas nam težave in križe prinese, rani nam srce in stori gorje, ena minuta nam žalost odnese ino ozdravi nam zopet srce. Eni se vzdigajo ko velikani, mislijo vekomaj biti gospod, naglo omahujejo sreče pijani,čas jih pomete in nese od tod.

19. februar 2012

Ni dobro za človeka, če se mu hitro predobro godi. Prelahko se dobrega razvadi, težko, težko pa odvadi. Po preranih dobrotah za vselej zadovoljnost izgubi.

18. februar 2012

Kdor ljudtsvo zapravljati uči, ta zadovoljnost in stanovitno srečo mori. K nepotrebnim rečem navajati ljudi, se pravi ljudem mošnjo prazniti, jih okrasti.

17. februar 2012

Napuh človeku glavo napihne, da ima sam sebe za več, kakor je, da sam sebe preveč časti in druge premalo. Toda kdor visoko leta, nizko obsedi.

16. februar 2012

Lakomnosti sestra je goljufija pri vagi, meri, kupčiji. Živino s strupom pita, vino kvari, svoje blago prehvali, tuje pregraja, da le več pridobi. Pa en krivični krajcar deset pravičnih požre!

15. februar 2012

Lakomnost je železna suknja, ki se sleči ne da in s starostjo raste. Lakomnika blago nima blagoslova. Kakor se pridobi, tako se razgubi.

14. februar 2012

Več ko lakomnik ima, večje je njegovo poželjenje. Taki lakoti je svet premajhen in življenje prekratko. Lakomnosti sestra je skopost, lakomnosti žlahta pa je tatvina, rop in morija.

13. februar 2012

Tuje blago pusti v miru! Veliko ukrasti se ljudje boje, ali po malem jemati si upajo ter ne pomislijo, da je skoraj nevarneje po malem izmikati, kajti iz malega zraste najhujši tat.

12. februar 2012

Še ena krivica se zdaj po svetu godi: toliko ljudi po tujem blagu, po lastnini bližnjega poželjuje in marsikdo si prisvaja, kar ni njegovega. Kristus pa zapoveduje: “Kar vi sami sebi ne želite, tudi drugim ne storite!”

11. februar 2012

Druga pregreha je lakota po posvetnih dobrotah. Sedanji ljudje bi radi že na zemlji nebesa imeli, brez dela in skrbi dobro živeli. Kar vidijo, da imajo drugi, si hočejo vzeti, delo pa jim ne diši.

10. februar 2012

Katere pregrehe je treba sedanjim kristjanom največ očitati? Prva je pregrešna svoboda, ki si je prisvajajo, kakor da bi božjih postav ne bilo več. Nedelj in praznikov ne posvečujejo, Bogu dneve kradejo in jih v svojo nesrečo obračajo.

09. februar 2012

Široka je cesta pregrešnosti, ki v pogubljenje pelje in veliko jih po nji hodi. Taki so mlačneži, kristijani le po imenu, ne v dejanjih, razuzdani dobrovoljci, katerih nebesa so minljive dobrote sveta, ki krivico delajo, ob nedeljah in praznikih mamonu služijo.

08. februar 2012

Hvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njihova lepa dela in znamenite zasluge nam je prav toliko dolžnost, kakor posnemati njihove zglede. Kdor ne časti svojih slavnih prednikov, ne zasluži biti njih naslednik. Hvalimo torej sloveče može, rodoljube naše, obnavljajmo njihov spomin!

07. februar 2012

Molitev nam nebesa odpira, post nas po strmi stezi k nebesom pelje, miloščina nam v nebesih zaklade nabira. Če smo bili do zdaj za molitev mlačni, bodimo zdaj pridni! Če smo si do zdaj preveč stregli in dovolili, se zdaj postimo! Če smo do zdaj premalo in nejevoljno vbogajme dajali, dajajmo zdaj v postnem času, kolikor moremo.

06. februar 2012

Počitek je človeku najpotrebnejši užitek, da po spanju telo novo moč dobi. Le ponoči je zdravo spati! Škodljivo je cele noči prebedeti. Pravijo, da ena ura pred polnočjo več izda kakor po polnoči tri. Predolgo spati ne hasne. Vstani, kadar se prebudiš!

05. februar 2012

Kolo se steče, če ga o pravem času ne namažeš. Človek opeša in obnemore, če si večkrat ne oddahne in se ne razveseli. Veselo srce podaljša naše dni. Toda naša dobra volja mora biti za dušo in telo zdravilo, ne ugonobilo.

04. februar 2012

Tudi veselje človeka ugonobi, kadar predolgo cele dni in noči trpi. Svoji dolžnosti, stanu, božji službi ali potrebnemu počitku čas jemati za dobro voljo, to bi bilo krasti čas Bogu ali pa našemu zdravju. Vsaka reč mora svoj čas imeti.

03. februar 2012

Velika pregreha sedanjih časov je lakota po časnem razveseljevanju in posvetnih dobrotah. Sedanji posvetni ljudje bi radi že na zemlji nebesa imeli, brez dela in skrbi dobro živeli. Kar vidijo druge imeti, si hočejo vzeti, kar jim z dobrim ne daš, bi radi po sili vzeli.

02. februar 2012

Poslušajte  in poglejte, kaj se po svetu godi! Veliko se greši, prevzetija in nepokorščina se vzdigujeta. Bog pa ju ponižuje s krvavo vojsko in strašno kugo. Veliko nedolžnih s krivičnimi trpi. To nas uči, naj tudi za druge skrbimo.

01. februar 2012

Veliko lažnih prerokov je po svetu! Kakor se drevo po sadu, ne po cvetju prav spozna, tako se človek ne po jeziku, ampak le po dejanju. Lažnive, zapeljive knjige in malopridni dnevniki, kateri se po svetu trosijo, motijo ljudi, ki jih bero. Oče luči, daj nam toliko modrosti, da se ne bomo dali zapeljati lažnim prerokom.

 

31. januar 2012

Kakor kaplja v potok kane, mine čas, naglo kane, pa ne vstane več za nas!

30. januar 2012

Pravo vero ohraniti in potomcem čisto zapustiti je naša prva in sveta dolžnost. Kako malo jih ve, kaj in zakaj verujejo! Kdor se svoje vere sramuje, jo zataji in lahko izgubi.

29. januar 2012

Kakor so predniki nam vero ohranili, tako jo moramo svojemu kraju in zarodu ohraniti s potrebnim poukom svojih mlajših. Kaj so naši predniki storili za vero, koliko cerkva, samostanov in kipov so postavili v znamenje svoje žive vere, nam pa v opomin!

28. januar 2012

Kdor denar izgubi, le malo izgubi; kdor ob poštenje pride, veliko več izgubi; kdor življenje izgubi, še mnogo več izgubi; kdor pa vero izgubi,  izgubi vse!

27. januar 2012

Vsak človek ima trojne prijatelje: posvetno blago, sorodstvo in kreposti pa dobra dela. Kadar je treba v večnost iti, ga prvo zapusti, drugi do groba spremijo, le tretji gredo z njim.

26. januar 2012

Dvema rečema se nikoli zadosti čuditi ne morem: hudobiji ljudi, ki ne opusti nastavljati zanke pravici in resnici, pa božji milosti, ki se ne naveliča hudobne sklepe ljudi podirati in uničevati.

25. januar 2012

Nepotrpežljivost trnje sadi, nam trpljenje pomnožuje, nam kali um in voljo slabi, da si ne moremo modro pomagati.

24. januar 2012

Kako bi mogli ugajati Bogu, ki je čista ljubezen, ako si med seboj zavidamo in smo žalostni, če Bog drugim več da kakor nam? O nesrečna nevoščljivost!

23. januar 2012

Zadovoljni moramo biti s tem, kar nam Bog da, in hvaležno spoznati, da še tega nismo zaslužili. Kdor ob hudi letini veliko toži in čez slabe, trde čas zdihuje, nezadovoljno živi in ni vreden, da bi ga Bog uslišal.

22. januar 2012

Kako slabo sedanji ljudje Gospodove dni spoštujejo! Cele nedelje zjutraj delajo, da še v cerkev ne utegnejo, popoldne gredo le še na sprehod in v pivnice. V ponedeljek počivajo namesto delajo in zapravljajo, kar so zaslužili. Ni se čuditi, da takim ljudem Bog uspeha ne da in da so takih beračev vse ceste polne.

21. januar 2012

Vrnitev zmotenih k Bogu je edina pot do izboljšanja žalostnih razmer našega časa. Žal današnji svet te besede ne razume. Hoče se osrečiti brez Boga, po svojem lastnem kopitu.

20. januar 2012

Sedanje ljudi dvojna zmota mami: nekateri vere ne cenijo in mislijo brez prave vere pravično živeti, drugi se le na golo vero zanašajo, živijo pa pogansko. Oboje pelje v pogubo.

19. januar 2012

Zakaj je toliko joka in javkanja po svetu?  Zato, ker ljudje Bogu čast jemljejo, ob nedeljah in praznikih delajo. Dajmo Bogu, kar je božjega, in Bog nam bo dal, kar je potrebno za dušo in telo.

18. januar 2012

Kdor ne bere, kdor ne čuje, kako se po svetu godi? Kar pa je najhujše zlo, to je hudobija ljudi. Veliko jih tako živi, kakor bi Boga ne bilo.

17. januar 2012

Pravi kristjani malo tožijo, drugih celo ne dolžijo, ampak veliko dobrega storijo in tako boljšajo svet.

16. januar 2012

Iz napuha in prevzetije vstaja nehvaležnost, iz nehvaležnosti pregreha, iz pregrehe časna in večna nesreča. Nehvaležnik je vsak človek, ki ima zdrave ude, pa delati noče in kruha prosi. Lenoba mu bo ude strla kakor rja železo.

15. januar 2012

Napuh je pregreha, po kateri človek sam sebe preceni, sam sebi pripisuje vrednosti, ki jih nima, sebi hvalo išče in Bogu časti ne da. Napuh pamet zaduši. Napuhnež zavida drugih zasluge.

14. januar 2012

Dokler se tej samopašni tropi krepak jez ne postavi, se zaman trudijo zidarji, ki zidajo novo državno hišo. Lahko, da se bo v kratkem socialno bolni Evropi reklo: Prepozno je!

13. januar 2012

Mati vseh socialnih nadlog je povsod vladajoča samopašnost. Nje čuvaji so lažnivci, opravljivci, zvijačni postavodajavci, nemirneži, prepirljvci, zapeljivci, razuzdanci, trdosrčniki, oderuhi, goljufi, sleparji, ki vse najlepše izpodkopavajo in vsako blagonosno početju pokončujejo.

12. januar 2012

Zastonj pričakujemo lepšo bodočnost od spremembe zakonov, od izboljšanja državnih ukrepov. Temeljito ozdravljenje mora priti od znotraj! Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase.

11. januar 2012

S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ampak vsak naj stori v svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo boljši svet.

10. januar 2012

Tožiti nad slabimi časi ljudje dobro znajo. Pa vse take tožbe so prazne, dokler roke križem držimo, hudobi pa dopustimo rasti med nami.

09. januar 2012

Pritoževati se čez slabe čase in hudobne ljudi je lahko. Ali popraviti jih je težko, če sami pri sebi ne začnemo. Vsakteri naj najpoprej pred svojim pragom pomete!

08. januar 2012

Če hočete biti srečni časno in večno, izpolnjujte zvesto dolžnosti svojega stanu. Bogu kradeš čas, če z delom zamujaš ali ga slabo opraviš. Zvest bodi in ne jemlji, kar ni tvojega! Nikdar si sam ne plačuj, Bog bo plačnik!

07. januar 2012

Kaj je naš poklic? Po božji volji izvoliti si tisti stan, za katerega nam je Bog veselje in lastnosti dal, njega dolžnosti zvesto izpolnjevati po nauku in zgledu Kristusovem. To je hoja za Kristusom!

06. januar 2012

Popotovanje sv. Treh kraljev je lepa podoba naše pozemeljske hoje. Luč božjega usmiljenja se nam skrije, pa spet prikaže, če luči prave vere ne zapustimo. Trdno se držimo zvezde, vere Jezusove, dokler tudi nas ne pripelje v nebeško kraljestvo.

05. januar 2012

Za nebesa si nabirajte zakladov! Kar bomo tukaj vsejali, bomo tam vekomaj želi. Kakor staro leto bo minilo naše življenje, dobra dela pa nam bodo ostala.

04. januar 2012

Minilo je eno leto, na pragu novega stojimo in gledamo v staro nazaj. Tako bomo tudi skoraj stali na pragu večnosti in gledali na svoje življenje. Bog nam je dal spet novo leto dočakati. Glejte, da nam bo leto zveličanja, bliže nebes, ne pekla!

03. januar 2012

Novo leto – spet eno leto bliže smrti, bliže večnosti! Za veliko ljudi je bilo staro leto poslednje, lahko bo novo leto poslednje za nas.Vse posvetno mine kakor kratek čas. Huda in dobra dela pa večno ostanejo. Skrbimo za srečno večnost! To naj bo za novo leto voščilo!

02. januar 2012

Ni v naši moči prešteti pole v knjigi življenja! To pa je v naši moči, da vsako stran popišemo z dobrimi deli.

01. januar 2012

Našega življenja čas je prazna, nepopisana knjiga, ki nam jo je Bog dal, da bi jo z dobrimi deli popisali. Za vsak dan je ena stran.

 

31. december 2011

Staro leto je minilo. Kdo more prešteti dobrote, ki smo jih v starem letu zaužili? Da nam je ljubo sonce sijalo, da nam je bleda luna svetila, da nam je zemlja rodila, rosa polje, dež pa vinske gore rosil – Vse je dobrota Boga! Vsak grižljaj kruha je dar božje milosti. Nov dar je zdaj novo leto!

30. december 2011

Srečen ni, kdor starih let učaka, ampak tisti, ki v milosti božji živi, ki je umreti pripravljen in Gospodu veselo odpre, kadar potrka.

29. december 2011

Poželenje oči nam nebeško kraljstvo zapira, če posvetno blago želi samo hraniti, ne pa z njim dobro storiti, samo zavžiti, ne pa tudi drugim deliti.

28. december 2011
Mladi ljudje slišijo ljudi opravljati, vidijo krasti, skrivati in tajiti. Brez dela zrastli, so vsi razvajeni in svojeglavi, v službi ne obstoje. Hudobno se iz malega začne in zraste v veliko drevo, ki se ga podreti ne da.

27. december 2011
Od svojih sovražnikov se modrosti učimo! Poglejte jih, kako skupaj držijo, kako eden za drugim potegnejo, da bi združeni toliko lažje svoje namene dosegli.

26. december 2011
Ne držite nemarno križem rok in ne pustite, da bi vam malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji vaše oblastnike izbirali!

25. december 2011
Čudeži so zvezde milosti božje, rosa naše žive vere in stebri trdnega zaupanja. So bili, so še in bodo! Toda dobro loči prave od namišljenih!

24. december 2011
Varujte se krivih prerokov, ki vas slabih reči, krivih ver in praznih molitev učijo ter vam naročajo posebne poste in pobožnosti, katere Cerkev ne prizna. Take, navidez še tako svete reči, so ljulka med pšenico.

23. december 2011
Bog postrahuj vse tiste, neumne ali pa hudoumne volivce, ki so zavoljo svojega praznega dobička take može v državni zbor poslali! Razsvetli jih pa v prihodnje, kadar zopet na volitve pridejo!

22. december 2011
Slabi možje so slabi delavci novih pravic.Kjer pa dobrih delavcev ni, tudi delo ne gre od rok in še kar se stori, malo velja. Kdo je vsega tega kriv? Vi volivci, ki ste take mojstre – skaze izbrali.

21. december 2011
Kjer je veliko besedi, je malo prida. Povsod se najde ljudi, ki ne morejo dopovedati, koliko posla imajo, ki se hvalijo, kaj so storili in kako. Če pa se za takimi prav ogledamo, bomo prazno slamo našli. Najmanj se lahko zanesemo na človeka, ki veliko govori in veliko obeta. Pošten mož rajši manj obljubi, pa več izpolni.

20. december 2011
Kdor preveliko obeta, malo izpolni. Izberite si može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami dosedaj nosili in dobrega storili. Kakor si boste postlali, tako boste ležali!

19. december 2011
Ne bodite zaspani, za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste volili! Izvolite može po božji volji, modre in pravične, srčne in resnične!

18. december 2011
Kdor svojo domovino ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne materinega jezika. Materin jezik je prvi božji dar. Zanj moramo skrbeti pred vsemi drugimi jeziki, da ga častimo, likamo, da radi slovensko govorimo, prepevamo in se veselimo.

17. december 2011
Kdor svojo domovino resnično ljubi, bo večkrat prisrčno zanjo molil. Molimo za svojo domovino in prosimo Boga, od katerega prihaja vse dobro, naj blagoslovi njo in njene prebivalce.

16. december 2011
Ljubimo svojo domovino, ljubimo svojo materino besedo, pa ne le v besedi, temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in do svojega rodu!

15. december 2011
Pravi razloček med krščansko ljubeznijo do svojega naroda in med poganskim nacionalizmom je ta, da vsaka resnična ljubezen tudi pri drugih narodih dopušča isto čustvo, jih spoštuje in časti.

14. december 2011
Tista dežela, v kateri je bil kdo rojen, se imenuje rojstna dežela ali domovina. Vsakdo dobiva od svoje domovine mnogotere in velike dobrote. Zato je svoji domači deželi dolžan hvalo, ljubezen in pomoč.

13. december 2011
Če hočemo v svojem stanu zvesti biti, varujmo se posvetne dobičkarije! Oblastnik, ki se podkupiti da, proda srečo cele dežele za goljufen denar. Večje plačilo, ko na tem svetu dobiš, manjše povračilo te v večnosti čaka. Slabše plačilo ko tukaj imaš, večja bo tvoja plača v nebesih.

12. december 2011
Tisti, ki božji previdnosti vse izroče, živijo zadovoljno. Bog daje dobre in hude letine, pošlje dobre pa tudi hude oblasti. Pustimo Boga gospodariti!

11. december 2011
Veliko si ljudje želijo, jaz pa tri reči, da bomo srečni in zadovoljni: Bog daj gosposkam pravo modrost, da bodo ljudstvo prav vladali, Bog daj podložnim potrpežljivost, da bodo težave voljno nosili, Bog daj po tem življenju sveti raj.

10. december 2011
Manj ko ljudje veljajo, ošabneje se nosijo, zakaj le prazno klasje visoko glavo nosi. Pametni se tudi po pometi oblačijo. Gizdavost in prevzetijo Bog zameri in te zamere so krive, da naše prošnje niso uslišane.

09. december 2011
Ne darujmo maše le za posvetne reči, za lepo živino, za časno blago, ampak za odpuščanje grehov, za svoje zveličanje in zveličanje svojih ljudi, za poboljšanje našega življenja.

08. december 2011
Posvečujoča milost božja je pomoč, ki nam da božje nauke prav spoznati, Bogu lepo služiti, na tem svetu srečno živeti in po smrti v nebesa priti. Kristus nam jo je zaslužil, Sveti Duh nam jo v zakramentih deli. Ali pa z njo tudi sodelujemo?

07. december 2011
Ne odlagajmo na jutri, kar lahko danes storimo! Bog ve, ali jutra dočakamo? Delavci bi lahko danes dodelali, pa pravijo, da je jutri še en dan. Jutri pa pride hudo vreme in delo nemarno zastoji. Ljudje bi se lahko danes poboljšali, a se tolažijo, da se še ne mudi. Smrt jih zaleze in časa več ni.

06. december 2011
Novčič, ki ga z dobrim namenom vbogajme daš, ti bo v večnosti za milijone zaračunan. Očenaš, ki ga zjutraj ali zvečer v pravi misli zmoliš, pri Bogu več velja kakor hinavčeva molitev petedeset let.

05. december 2011
Koliko je takih, ki si za nebesa ne prizadevajo! Moliti je hitro predolgočasno, postiti se je pretežavno, vbogajme dajati jim je škoda, svoje dolžnosti natanko izpolniti je pretežko, svoje hude navade zatreti ni mogoče …..

04. december 2011
Bog nas nikoli ne pozabi, vsak dan nam daje življenje in zdravje, živež in obleko. Kaj pa mi njemu damo? Dajmo mu jutranjo in večerno molitev. Zjutraj se zahvalimo za preteklo noč, zvečer za dobrote dneva.

03. december 2011
Če ne utegneš veliko in dolgo moliti, pa moli večkrat. Moli kratko pa dobro! Pokrižaj se zjutraj, ko vstaneš, priporoči vsako delo Bogu. Brez večerne molitve naj bi človek ne zaspal.

02. december 2011
Kadar molimo, govorimo z Bogom. Vse stvari dajejo hvalo Bogu, mi bi pa ne molili? Kdor zavoljo samih posvetnih skrbi molitev opušča, brez Boga prazno srce nosi. Vbogajme dajati nima vsak, tudi postiti se vsakdo ne more, moli pa lahko zdrav ali bolan.

01. december 2011
Pobožnemu kristjanu so potrebne tri reči: vsako jutro in vsak večer moliti, vsako nedeljo in zapvedan praznik božjo službo obhajati, pogosto iti k spovedi in obhajilu.

 

30. november 2011
NIsmo le samo zase na svetu, ampak tudi vsak za vse in vsi za vsakega. Varuj se bližnjemu škodo narediti. Želi vsakemu dobro, naj bo domač ali tuj, saj smo vsi otroci božji. Pa tudi storiti moramo, kar premoremo.

29. november 2011
Srečen je, kdor dopolni dela vsa. Vsak dar ma svoje delo, žalostno pa tud veselo. Kdor dolžnosti svoje stri, lehko spi.

28. november 2011
Hočeš s Kristusom kraljevati, se ne smeš ti križa bati, le skoz križ ino trpljenje srečno se dobi življenje.

27. november 2011
Le v nebesih smo prav doma, na tem svetu pa potujemo od danes do jutri. Naše življenje na tem svetu je kratko, večnost pa je dolga. Tukaj je setev, tamkaj bo žetev.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s