Home

 

ADVENTNI  ČAS
 V zimski hlad meseca decembra, ko so dnevi najkrajši in noči najdaljše, je krščanstvo prineslo luč in toploto s svojim pričakovanjem Odrešenikovega rojstva, njegovega prihoda na svet.

Obdobje od zadnjih dni novembra do 25. decembra, ko katoličani obhajamo Božič – praznik Jezusovega rojstva – se imenuje advent po latinski besedi »adventus«, kar pomeni prihod.

Advent je čas notranje (duhovne) in zunanje priprave na  Božič.

Skozi ves advent poslušamo svetopisemske odlomke, ki so polni podob priprave. Hribi in griči se bodo ponižali, doline pa se bodo dvignile; kar je vijugasto, bo ravno; veličastna vrata in starodavni vhodi se bodo odprli – da bo lahko vstopil Kralj slave. Vsi grehi bodo izbrisani, da bodo ljudje pripravljeni zanj, ki jih bo krstil s Svetim Duhom.

Nekdaj je duhovna priprava poleg posta in drugih spokornih vaj obsegala tudi obiskovanje adventnih jutranjih maš, ki so jim pravili zornice, svitanice, svitnice, jutranjice, ponekod celo »zlate« maše. Navada je bila, da je k zornicam šel vsaj en član družine iz vsake hiše.

Adventni čas obsega štiri nedelje.  Štiri adventne nedelje ponazarjajo štiri sveče na adventnem venčku, ki jih postopoma prižigamo.  Bližje ko je Njegovo rojstvo, več sveč prižgemo na venčku.
Vendar je adventni venček, skupaj z vsemi svojimi prepoznavnimi znaki (okrogla oblika, zimzeleno zelenje, štiri svečke), le del zunanjih priprav.

K zunanjim pripravam na božični praznik spada tudi pripravljanje jaslic (poleg pospravljanja domov).  

Med svetniki v adventnem času je vsekakor najbolj priljubljen sv. Miklavž (Nikolaj; 6. december).

Na predvečer njegovega godu se povsod dogajajo Miklavževi »nevidni« obhodi.
Pa se Miklavž na pot ne podaja sam, temveč ga spremljajo angeli in parkeljni. Pridni otroci so deležni Miklavževih skromnih daril, poredni pa imajo najprej opravka s parkeljni. 

Na god sv. Lucije (13. december), ponekod pa že na god sv. Barbare (4. december), posejemo v plitke posode žito, predvsem pšenico, ki do Božiča ozeleni in jo lahko postavimo v jaslice. Sredi zime ima zelenje poseben čar.

Za obe svetnici je prepoznavna njuna ljubezen do Jezusa – obe sta mu namreč popolnoma posvetili svoji življenji. Ravno zaradi svoje neomajne ljubezni nista popuščali drugače mislečim in  sta bili izpostavljeni mnogim mučenjem. 

(povzeto iz prispevkov, objavljenih v starejših letnikih revij Ognjišče in Naša beseda)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s