Home

Međugorje 2009 025Dočakali smo težko pričakovano župnijsko romanje v Međugorje. Pod duhovnim vodstvom  br. Marjana smo iz Celja krenili v ponedeljek 26. oktobra ob 4. uri zjutraj. Pot nas je vodila v smeri proti Rogatcu in naprej do mejnega prehoda Dobovec, kjer smo prestopili slovensko – hrvaško mejo. Z udobnim avtobusom ter prijaznim in varnim šoferjem Matevžem smo se peljali po avtocesti proti našemu cilju – Međugorju. Med potjo smo molili vse štiri dele rožnega venca in vmes prepevali Marijine pesmi. Gospa Elica nas je seznanjala z zgodovino Međugorja. Med nami so bili tudi mladi, ki so nam romanje popestrili, Tadej in Ana z igranjem kitare in petjem. Kar nekaj nas je bilo, ki smo romali prvič v ta kraj. Vsaj meni se je v srcu pojavljal nemir, pojavljala so se razna vprašanja. Kakšen je ta sveti kraj, kjer se je in se še prikazuje Marija? Kraj, kamor prihajajo romarji iz celega sveta? Odgovor na svoja vprašanja sem dobila ob prihodu. Na cilj smo prispeli okoli 13.30 ure in po namestitvi v apartmaje, smo se z avtobusom odpeljali do podnožja kamnitega hriba Crnica, kjer se je 26.6.1981 otrokom prikazala Marija. Ob poti na Hrib prikazovanj je postavljenih deset bronastih reliefov, ki prikazujejo deset skrivnosti rožnega venca. Na vrhu hriba pa je postavljen bel marmornat kip Kraljice miru. Do Marijinega kipa ni lahka pot. Vzpenjali smo se po kamnih, tudi skale so bile vmes. Opazila sem tudi nekaj romarjev, ki so se vračali in to bosi.

Pri vsakem reliefu smo se ustavili in zmolili desetko rožnega venca, ki je bila tu upodobljena. Ko prideš na vrh in zagledaš Marijin kip, pozabiš na prehojeno pot. Ves trud je bogato poplačan. Od tu je tudi lep razgled na Međugorje. Zvečer smo se udeležili molitve rožnega venca in nato romarske sv. maše. Vse to je treba doživeti, to vzdušje, ta predanost molitvi, drugače si ne moreš predstavljati vsega tega, kar smo doživeli mi.

DSCI0107Naslednji dan se je v zgodnjih jutranjih urah poromalo na Križevac, to je 520 metrov visok kamnit hrib, redko poraščen z nizkim grmičjem na južni strani Međugorja. Ob poti na hrib je postavljenih 15 bronastih postaj križevega pota. Zadnja 15. postaja, je postaja vstajenja.

Popoldne smo obiskali tudi skupnost Cenacolo, ki je krščanska skupnost in sprejema izgubljene, nezadovoljne mlade ljudi, ki iščejo smisel svojega življenja. Zbrali smo se v hali, kjer sta nam dva fanta pričevala o svojem življenju prej in o življenju v skupnosti. Približno 200 metrov oddaljena od skupnosti Cenacolo je Oaza miru. Tudi tukaj smo se ustavili v kapeli, posvečeni Usmiljenemu Jezusu, kjer je ves dan izpostavljeno Sveto Rešnje Telo. Zvečer smo se zopet udeležili molitvene ure in nato romarske sv. maše, ki je tukaj res nekaj posebnega, saj je potekala v 12 jezikih. Pri maši smo bili zbrani iz vseh koncev sveta. Maša je potekala v hrvaškem jeziku, evangelij pa je prebral vsak duhovnik v svojem jeziku. Kar dvignilo nas je, ko smo zaslišali glas br. Marjana. Nekaj nas je namreč ostalo zunaj, ker v cerkvi ni bilo prostora. Zunaj je bilo ozvočenje, tako da smo lahko sodelovali tudi mi. Okoli 21. ure je bilo zbiranje pri  Križu, kjer gorijo zahvalne svečke romarjev. Tu smo imeli litanije Matere božje s prižganimi svečkami vse do Vstalega Jezusa.

Kdorkoli je želel, si je lahko tukaj napolnil svojo dušo, svoje srce. Če si prišel prej z negotovostjo v srcu, si se potem vračal poln neke notranje radosti, topline. Tukaj ne moreš ostati brezbrižen. Tok dogodkov te kar sam potegne vase. Mene osebno se je dotaknil Hrib prikazovanj Crnica in romarska sv. maša. Zdaj razumem tiste, ki se vedno znova vračajo k međugorski Mariji.

Međugorje 2009 090Kar prehitro sta minila dva dneva in treba se je bilo v zgodnjih jutranjih urah posloviti od Međugorja. Odpeljali smo se proti Splitu in nato do hrvaškega Lurda (Vepric), kjer smo imeli sv. mašo, katero je daroval br. Marjan. Preden pa smo nadaljevali pot proti domu, smo se posladkali z Zinkino potico, ki se je vsem prav pošteno prilegla. Naši mladi romarji pa so nam igrali in prepevali. Res lepo nam je bilo.

Polni prijetnih vtisov smo se ob 20. uri vrnili v Celje. Resnično je bil z nami na tej romarski poti Božji blagoslov in Marijino varstvo.

Zapisala Angelca Pikl

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s